Prijateljici, pivo in tipčki

Februarsko jutro. Sandra s silo prime kljuko, da bi odprla vrata, toda praznik je in lokal je zaprt. Zavzdihne in si ovije šal okoli vratu. Iz torbice vzame telefon in se na poti do Matejinega stanovanja pogovarja, rabi nekaj močnega.
"Ja kam si pa včeraj zginila?" jo na vratih vpraša Mateja in jo povabi naprej. Skuha kavico in jo postreže na balkonu. Dan se je začel klavrno, še sonce se je skrilo za oblake, zato Sandra še z večjim užitkom prižge cigareto. S počasnim tempom dekleti srkata kavici. Zraven kramljata o naraščanju in padanju cen zlata in o ostalih ženskih zadevah, nagneta sadjevec in se odpravita do odprtega lokala.
"... in potem sem ga pogledala v oči in mu rekla, naj mi plača pivo, ali pa mu razbijem gobec. Bila sem vsekana ampak ... vseeno mi je častil!" ponosno pove Sandra.
"Potem mi je rekel, da ima doma poln hladinik pive, takemu povabilu pa ne moreš reči ne. In sva šla."
"Predvidevam, da sta se pol prijetno zabavala," Matejo seveda zanimajo vsi detajli.
"Da bi vsaj bilo tako! Saj me poznaš, ko sva prišla k njemu, mi je takoj ponudil pivo. Spomnim se samo še, da sem nakladala, kako se dandanes ženske poročajo s tipi predvsem zaradi denarja, da je ljubezen nekaj preživelega in da iščejo samo socialno varnost, četudi moškega ne ljubijo. Potem pa ne vem več, kaj je sledilo. Zbudila sem se na fotelju in on je kuhal, očitno je bil poldan že mimo. Vprašala sem ga, če ima kaj sadjevca. Seveda ga ni imel, tako da sem se zadovoljila z domačim šnopsom."
"In potem sta se dala dol!"
Sandra se le nakremži: "Hja ... veš da! Moja glava je spominjala na preveč napihnjen balon, tako da sem nekaj zamomljala in ga vprašala, če kdaj razmišlja, da se človeška duša reinkarnira v tisto žival, ki je bila v življenju najbližje umrlemu. Seveda nisva imela istega mnenja. Edino, kar me je pomirilo, je bilo hladno pivo."
"Nič novega ..."
"Potem sva šla za gajbo piva stavit, da znam na pamet pesem Soči. In seveda sem zmagala! Tip je do takrat že obupal, zato sem se mirno odpravila domov."
"To pa ni v tvoji navadi, da kar tako odkorakaš, brez da si privoščiš tipa!"
"Ja, saj bova pa danes nadoknadili! Sem ga prej poklicala, naj povabi še frenda, da pridem na obisk s prijateljico, stava je stava, saj veš, kako je, ob pivčki se vedno lepo priležejo tipčki. Greva!"
In sta šli.

Zgodba objavljena 31. julija 08 v 34. številki Blogorole.