25 May 2010

Brodolom napak in gledališki krohot

Pred kratkim je na odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica potekala zadnja premiera te sezone. S gledališko predstavo Otok sužnjev so se poslovili v svojevrstnem stilu. Obupnem!
Naj argumentiram. Novogoriškemu gledališkemu ansamblu sledim okoli 20 let, tako da sem videl kar nekaj odličnih in še več slabih predstav. Naj poudarim, da nisem nikoli pisal gledaliških kritih ali ocen in da me je tokrat k temu gnala gledališka brezbrižnost, ki sem jo čutil v odnosu do gledalcev. Nekatere igralce, ki so igrali v tej predstavi smo na odru videli že v predzadnji premieri, ki je bila na sporedu približno mesec nazaj, tako da so nam tokrat ponudili paket pred kratkim videnih igralcev, seveda so nam dodali "novo meso", torej mlade nove igralce, ki se se spopadli s šibko, da ne rečem nespodobno, Šedlbaurjevo režijo. Razumem, da se igralci iz meseca v mesec ne morejo dobro pripraviti na vlogo, če imajo v kratkem dve premieri, toda to je nesprejemljivo, še posebej, če vemo, da ima novogoriški ansambel tudi igralce, ki se "začuda" niso pojavlili na odru kar nekaj časa. Sprašujem se, zakaj skrivajo nekatere igralce, reciklirajo druge in nas hranijo z "novim mesom"? Logično je, da takšna kombinacija privede do slabe interpretacije. In to je bilo več kot opazno na premieri. Igralci so neprestano delali napake, baje pa, da so bili na zadnji vaji veliko bolj uigrani! To, da predstava v kateri se igralci motijo, težko pritegne občinstvo, je dejstvo. Dejstvo je tudi, da je bila asketska scenografija dokaj pusta, nerazumljiva in očitno rezultat recesije. Režija je bila na robi živčnega zloma, saj nam na začetku ponudi prizor brodoloma, ki bi se ga sramovali še v amaterskem gledališču. Seveda pa je k celotnemu polomu zadnje premiere v sezonu pripomogel tudi sam Marivauxov tekst, ki je za današnje čase preveč prepost in plehek. Po pisanju medijev naj bi zadovoljil tiste, ki imajo radi lahkotne igre. Problem je ta, da teh v gledališču ni bilo ravno veliko...
Tekst je bil lahkoten, igralci so delali napake, režija je bila obupna, skratka, recept za polomijo. Ampak ne! Publika je tudi tokrat (predvidevam da iz vljudnosti) nastopajoče nagradila z aplavzom, ki je bil res nekoliko šibkejši in krajši kot ponavadi. Iz pogovorov po predstavi sem ugotovil, da predstava ni večini res ni bila všečna! Kje je torej problem? zakaj je treba vedno hliniti neko dobrosrčnost? To je tudi poanta mojega pisanja! Enkrat za vselej sem želel povedati, da ni vedno tako, kot si predstavljate! Ta predstava je bila ZANIČ! Pa zakaj ne bi tega vsaj ekrat priznali? Zakaj se gledališčniki ne morejo soočiti z kruto realnostjo? No, saj vem odgovor. Ker so igralci in ker vedno igrajo, tako da si ne morejo kar tako priznati, da so naredili ZANIČ predstavo, četudi je bila res zanič! Igrajmo se gledališče do konca!

Moteči faktor
Naj dodam, da je bil na premieri Otoka sužnjev v Novi Gorici še en moteči faktor... No, bila sta dva faktorja, toda delovala sta kot eden. Dva igralca Slovenskega narodnega gledališča (ki ju tu ne bom poimensko omenil, sem pač tudi sam dobrohoten in priznam, si ne upam) sta se med premiero, če uporabil milo besedo, smejala. Dejansko sta se KROHOTALA kot nekdo, ki konzumirala substance, ki povzočajo nepričakovane izbruhe smeha. V dvajsetih letih obiskovanja novogoriškega gledališča nisem doživel česa podobnega! In na katere iztočnice sta se smejala? Tega nisem doumel, saj se je njun krohot po gledališču razlegal v dokaj naključnih intervalih. Naj omenim, da se je vsa ostala publika med predstavo rahlo zasmejala trikrat ali štirikrat, pa še to dokaj tiho, da je njun krohot dobesedno preglasil vse ostale.

Za konec
Le nekaj dni po premieri v SNG NG sem si ogledal madžarsko amatersko dijaško lutkovno-igrano gledališko predstavo, ki se je odvila v sklopu festivala Vizije na novogoriški gimnaziji. Predstava je bila veliko bolj sproščena, energična, zabavna in navdušujoča kot Otok sužnjev, četudi nisem razumel niti besede! Po tem ogledu sem šele spoznal, da je bil Otok sužnjev res brodolom napak! Aja, škoda ker so nekateri profesionalni igralci tako samovščečni, da si ne drznejo pogledati nobene amaterske predstave, morda bi se lahko še kaj naučili!

Še tehnične informacije o predstavi Otok sužnjev:
Predstava je nastala v režiji Zvoneta Šedlbauerja, igrajo Kristijan Guček, Peter Harl, Arna Hadžialjević, Iztok Mlakar in Helena Peršuh, statirajo še Staško Marinič k.g., Dean Petrovič k.g., Damijan Klanjšček k.g., Damir Ipavec k.g. ter Jure Modic k.g.

O predstavi (vir http://www.sng-ng.si):
Po brodolomu se moški in ženski par, gospodar s služabnikom in gospodarica s služabnico, znajdejo na otoku, kjer so pobegli grški sužnji vzpostavili posebno družbeno ureditev: gospodar mora pristati na zamenjavo vloge s služabnikom, sicer bo ob glavo... Novo razmerje pripadnikom vladajočega razreda razkriva nečlovečnost njihovih prejšnjih ravnanj, nekdaj podrejeni pa se soočajo z odgovornostjo moči ter s slo po krutosti, zlonamernosti in maščevanju. Več kot pol stoletja pred francosko revolucijo si Marivaux s »filozofsko komedijo« ni prizadeval dramatizatirati teze o enakosti, ampak očarati in vznemiriti gledalce. Kako njegov eksperiment razumemo danes, ko se spričo aktualne krize znova vrača pojem utopije?

24 May 2010

Parni valjak, Ajdovščina, marec 2010

Nastop skupine Parni valjak v Ajdovščini, 20. marec 2010. Prispevek je bil predvajan v oddaji Postaja GO. Video: Vesna Uršič, foto: Suzana Uršič, montaža in glas: David Verlič.

22 May 2010

Mesto mladih 2009

V dokumentarnem filmu Mestu mladih 2009 nastopajo: Ana Pupedan, Melodrom, Zircus, Woli Wo, Foučevi, Ibunge, Niet, Dance Mamblita, Lollobrigida in drugi. Kamera in montaža: David Verlič, intervjuji: Jaka Čurlič

Vprašanje

18 March 2010

Nacizem kot avantgardna umetnost

Društvo humanistov Goriške vabi na predavanje z naslovom: Nacizem kot avantgardna umetnost

Predaval bo Blaž Kosovel in sicer v soboto, 20.3., v prostorih Kluba goriških študentov (Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica) z začetkom ob 20.00.

Nagovor predavatelja:
Hitler in nacizem – ali sploh lahko najdemo bolj prežvečeno temo polpretekle zgodovine? A v bistvu večina le ponavlja mantro, da živimo v demokraciji, ki temelji na antinacizmu, Hitler pa je utelešenje čistega Zla. Če pa si dovolimo izstopiti iz teh samoumevnosti, se nam odpre popolnoma nov svet, kjer igra osrednjo vlogo umetnost.
Prva polovica 20. stoletja je bilo namreč obdobje velikih umetniških avantgard, ki so želele spremeniti svet, prav tako pa je to tudi čas velikih političnih gibanj, ki so želela sprementiti družbo.
Predavanje bo tako poskus, da pogledamo na nacizem skozi prizmo avantgardne umetnosti, pri kateri si ustvarjalec za svoje orodje ni izbral čopiča in platna, temveč kar celotno državo in njene prebivalce.
Videti Hitlerja kot velikega (romantičnega) umetnika, nam odpre mnoge vidike tistega časa, ki jih drugače spregledamo, prav tako pa poudari nekaj ključnih razlik s Stalinizmom.

13 March 2010

30 sekund video razkošja

Oglejte si 30 sekund dolg video v katerem so nanizani izbrani kadri iz posnetkov narejenih na vseh koncih sveta. Glasba: Damon Project, montaža: David Verlič.

12 March 2010

Postaja GO The Betrayal, Lučnik, marec 2010

Vabljeni k ogledu nastopa novogoriške skupine Betrayal v Lučniku (It.). Pripravil: Jaka Čurlič, montaža: David Verlič.

Postaja GO The Betrayal, Lučnik, marec 2010

10 March 2010

Ob bok današnjemu vremenu na primorskem

Relativna hitrost vetra v Wajdušni:

30 km/h - se smatra kot "popolnoma mirno". Drevesom se ne ljubi niti premakniti listov.

40 km/h - drugje po Sloveniji ljudje zapirajo okna. V Ajdovščini veter upihne nekaj regratovih lučk.

50 km/h - Drugje po Sloveniji se ljudje držijo za kape da jim jih ne odnese. V Ajdovščini odprejo vsa okna in vrata da se malo prezrači.

60 km/h - Ajdovci se odpravijo na sprehod in uživajo v ljubki sapici. Tujce po cesti že zanaša med hojo.

70 km/h - Drugje po Sloveniji spravljajo avte v garaže in zapirajo polkna. Ajdovci dajo ven sušit cunje.

80 km/h - Ajdovci pošljejo otroke malo ven da se "preluftajo".

90 km/h - Drugje po Sloveniji prevrača smetnjake in razbija šipe. Ajdovci začnejo prižigati cigarete z vžigalico med dlanmi.

100 km/h - Drugje po Sloveniji radii in televizije panično opozarjajo pred vetrom. Ajdovec se pelje na panoramsko vožnjo po cesti proti Podnanosu in se smeje prevrnjenim kamionom.

120 km/h - Drugje po Sloveniji lomi drevesa in uničuje pridelke. Ajdovci se veselijo ker jim ni treba pometati.

150 km/h - Drugje po Sloveniji odkriva strehe in lomi ostrešja, drevesa pa izrije s koreninami vred. Ajdovci počasi zaprejo okna.

180 km/h - Drugje po Sloveniji: razglašena je splošna naravna katastrofa, gasilci in civilna zaščita iz vse države hiti na pomoč ljudem s podrtimi hišami. Ajdovcem ni jasno zakaj tako komplicirajo.

200km/h - V Ajdovščini polomi nekaj vej in odnese kak korec s strehe. Drugje po Sloveniji grejo smrtne žrtve v tisoče.

300 km/h - Drugje po Sloveniji: popolno uničenje, mesta so zravnana z zemljo. Ajdovci rečejo: "Ej, ma dns pej piha!"

Raje si oglejte Videofronto!

24 February 2010

Videofronta 13 17-11-09 Klemen Klemen

V trinajsti oddaji Videofronte, si lahko ogledate izbor avtorskih posnetkov in ekskluzivni video Klemna Klemna "v živo" na Mostovni! Vse oddaje so vedno na ogled na novi uradni spletni strani http://www.videofronta.net!

Videofronta 13 17-11-09 Klemen Klemen

08 January 2010

Videofronta 12 03-11-09 Dubioza Kolektiv

This summary is not available. Please click here to view the post.